Na spletu lahko pisavo podamo z imenom t.i. generične pisave (serif, sans-serif, cursive, fantasy, monospace) ali konkretno z imenom pisave ali družine pisav. S tem pa si ponavadi ne moremo kaj prida pomagati. Ene pisave ne ustrezajo oblikovanju, spet druge pa so že dobesedno zguljene od pretirane rabe na spletu (npr. Arial in Verdana), Times New Roman pa tako ali tako po mojem mnenju sploh ni ustrezna za rabo na spletu, ker je je že drugje dovolj.

Če bi pa vseeno radi naredili našo stran malo bolj posebno s kakšno drugo pisavo, imamo na voljo nekaj možnosti (našla bi se seveda še kakšna možnost, ki spodaj ni našteta):

1. pisavo damo kot sliko za ozadje

To je najmanj praktična rešitev. Če hočemo npr. zamenjati besedilo moramo narediti novo slikico. Ta način ne ustreza za glavno besedilo na strani, ker bi bila slika tako prevelika in bi bilo posledično nalaganje strani prepočasno. Pomanjkljivosti se pokažejo tudi, ko imamo stran z veliko jeziki oz. pri tiskanju takih strani, ker je resolucija slike preslaba.

Napredna različica tega sta FIR (Fahrner Image Replacement) in JIR (JavaScript Image Replacement). Besedilo napisano s pomočjo oznak HTML skrijemo in namesto le-tega prikažemo sliko z istim besedilom. FIR uporablja za skrivanje besedila CSS, JIR pa Javascript.

2. uporabimo sIFR

sIFR (Scalable Inman Flash Replacement) je skupek Javascripta, CSS in Flasha, ki nam omogoča bolj prosto uporabo tipografije na spletu. To pomeni, da lahko za prikaz na spletni strani uporabimo pisavo, ki je uporabnik nima nameščene na svojem računalniku. Ta način za pravilen prikaz zahteva, da ima uporabnik v spletnem brskalniku omogočen Javascript in nameščen Flash. Če kateregakoli od teh dveh pogojev brskalnik ne izpolnjuje, je prikazana pisava taka kot smo jo določili s pomočjo CSS. Sama sem sicer pri uporabi že večkrat naletela na probleme, tako da to mogoče ni vedno moja najljubša rešitev.

3. generiramo besedilo s pomočjo skriptnega jezika PHP

PHP Font Image Generator v originalu, v prevodu pa PHP generator pisave v sliki. Primer za ta način je projekt SGSS. Uporablja grafično knjižnjico GD. V HTML kličemo php datoteko za generiranje teksta s parametri v katerih navedemo lastnosti teksta (od vsebine pa do oblike pisave ter pot do pisave).

Zanimiva rešitev, ki da tudi zanimiv rezultat, vendar je vse skupaj precej počasno. Če pomislimo, da črko za črko generiramo pisavo, si lahko predstavljamo, da se stran ne naloži ravno hitro, če imamo polno stran besedil. Rešitev je uporabna za strani z malo tekstov ali samo dele strani. Tak način se uporablja tudi za CAPTCHA (Completely Automated Public Turing test to tell Computers and Humans Apart ), tj. test, ki nam pove, da odgovora ni generiral računalnik. Verjetno ste kje že naleteli na obrazec, ki je za nadaljevanje zahteval, da prepišete črke iz slike?

4. uporabimo CSS konstrukt @font-face

Ta način izgleda še najboljši. V CSS definiramo url na katerem se nahaja pisava, ki jo želimo prikazati.

KODA
@font-face {
   font-family: „Kimberley“;
   src: url(http://www.princexml.com/fonts/larabie/kimberle.ttf) format(„truetype“);
}

h1 {font-family: „Kimberley“, sans-serif;}


In kje je trik tega načina? To, da je @font-face komaj del osnutka CSS 3. To pomeni, da stvar zaenkrat dela samo v spletnem brskalniku Safari. Prvotno so @font-face uvrstili v specifikacijo CSS 2, ampak so ga kasneje v različici 2.1 odstranili.

Ko bo CSS 3 široko podprt, bomo torej na konju. To pa bo očitno trajalo še nekaj časa. Če upoštevamo samo dejstvo, da bo imela načrtovana nova različica Internet Explorerja (tj. 8) podporo komaj za CSS 2.1 in ta je na voljo komaj v beta verziji.

Obstaja sicer še nekaj drugih problemov v zvezi s font-face. Glavni je vsekakor avtorske pravice pisav. S tem, ko lahko uporabljamo ta način, omogočamo tudi vsem, da npr. lahko uporabljajo plačljivo pisavo zastonj. To pomeni, da se font-face le ne bo splošno uveljavil tako zlahka, vsaj ne na tak način.

Lep primer delovanja @font-face konstruktorja v Safariju: tap tap tap.

@font-face je že bil podprt v Internet Explorerju in Netscapu vendar ne v TTF ali OTF formatu. Namesto tega sta podpirala vsak svoj manj podprt format (EOT in TrueDoc). To pa se seveda nikoli ni v resnici obneslo. Pri IE razvijalci še vedno vztrajajo pri svojem formatu ravno zaradi avtorskih pravic, tako da bomo še videli kaj bo iz tega nastalo.

Dobrodošel bi bil že enkrat nek premik na tem področju. Ker smo trenutno res malo preveč omejeni s tipografijo na spletu. Ampak kaj vse to pomeni v praksi? Ali si res želimo videti strani z vsemi mogočimi pisavami, ki so jih naredili „dizajnerji“ brez okusa? Ne pozabimo na tiste, ki so včasih (ali eni mogoče celo še vedno) uporabljali <blink> HTML oznako oz. animirane GIF-e vsepovprek.